Glosar in akcijski načrt

Da bi zagotovili, da pogajanja temeljijo na natančnih, pravno priznanih konceptih in ne na dvoumni terminologiji, ta razdelek ponuja avtoritativen »Glosar sprememb«. Poleg tega »Osebni akcijski načrt« za prenos spoznanj iz tega priročnika v takojšnje korake zdužuje omenjeno metodo v enoten operativni kontrolni seznam za sindikalne zastopnike in delavce.

Glosar sprememb

Uporaba računalniško programiranih postopkov (algoritmov) za usklajevanje delovnega vložka in učinka, vključno z dodeljevanjem nalog, spremljanjem uspešnosti in ocenjevanjem zaposlenih.

Vir: Eurofound, 2021, »Digitalizacija na delovnem mestu«

Sistemi, ki izkazujejo inteligentno vedenje z analiziranjem svojega okolja in izvajanjem dejanj – z določeno stopnjo avtonomije – za doseganje specifičnih ciljev. Sistemi, ki temeljijo na UI, so lahko zgolj programski in delujejo v virtualnem svetu (npr. glasovni pomočniki, programska oprema za analizo slik, iskalniki, sistemi za prepoznavanje govora in obrazov), lahko pa je UI vgrajena v strojno opremo (npr. napredni roboti, avtonomni avtomobili, droni ali aplikacije interneta stvari).

Vir: EU-OSHA, 2026, Glosar o digitalizaciji

Proces prehoda v okoljsko trajnostno gospodarstvo, ki ga je treba dobro upravljati in ki mora prispevati k ciljem dostojnega dela za vse, socialne vključenosti in izkoreninjenja revščine.

Vir: MOD, Pravičen prehod »Smernice za pravičen prehod v okoljsko trajnostna gospodarstva«, 2015

Vidiki dela, ki spodbujajo osebno in poklicno rast delavcev, da bi zajezili negativne učinke, povezane s prisotnostjo dejavnikov stresa pri delu.

Vir: L. Szekér et al., Psihosocialna tveganja za dobro počutje delavcev: lekcije iz pandemije covida-19, poročilo o raziskavi Eurofounda, 2023

Vidiki dela, ki zahtevajo nenehen trud in lahko sprožijo proces slabšanja zdravja ali izčrpavanja energije, kar ogroža zdravje in dobro počutje delavcev.

Vir: L. Szekér et al., Psihosocialna tveganja za dobro počutje delavcev: lekcije iz pandemije covida-19, poročilo o raziskavi Eurofounda, 2023

Stanje duševnega dobrega počutja, ki ljudem omogoča soočanje z življenjskimi stresi, uresničevanje svojih sposobnosti, dobro učenje in delo ter prispevanje k svoji skupnosti. Ima lastno in instrumentalno vrednost ter je temeljna človekova pravica. Duševno zdravje obstaja na kompleksnem kontinuumu, ki ga vsak posameznik doživlja drugače. V vsakem trenutku se lahko združi raznolik nabor individualnih, družinskih, skupnostnih in strukturnih dejavnikov, ki ščitijo ali ogrožajo duševno zdravje.

Vir: SZO, 2025, Informativni list o duševnem zdravju

Tveganja za duševno in telesno zdravje, ki izhajajo iz slabega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabega socialnega konteksta dela. Posledice vključuju stres, izgorelost in depresijo.

Vir: EU-OSHA, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Prekvalifikacija (Reskilling): Usposabljanje zaposlenega za pridobitev novih veščin za popolnoma drugo delovno mesto (npr. s tekočega traku na spremljanje podatkov).
Izpopolnjevanje (Upskilling): Usposabljanje zaposlenega za izboljšanje obstoječih veščin za boljše opravljanje trenutnega dela, ko se to razvija (npr. učenje nove posodobitve programske opreme).

Vir: Cedefop, Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

Pravica delavcev, da se vzdržijo opravljanja delovnih nalog, dejavnosti in komunikacije zunaj delovnega časa. To vključuje pravico, da ne utrpijo negativnih posledic, ker ne odgovarjajo na e-pošto ali klic zunaj delovnega časa.

Vir: Resolucija Evropskega parlamenta 2019/2181(INL)

"Stres, ki ga uporabniki doživljajo zaradi večopravilnosti aplikacij, nenehne povezanosti, preobremenjenosti z informacijami, pogostih nadgradenj sistema in posledične tehnične negotovosti."

Vir: Tarafdar et al., 2007

Oblika organizacije in/ali opravljanja dela z uporabo informacijske tehnologije v okviru pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, kjer se delo, ki bi se lahko opravljalo tudi v prostorih delodajalca, opravlja zunaj teh prostorov.

Vir: Evropski okvirni sporazum o delu na daljavo, 2002

Elektronske naprave s senzorji in računsko zmogljivostjo (npr. pametne ure, podatkovna očala ali druge naprave z vgrajenimi senzorji ali oznakami), ki jih je mogoče namestiti na različne dele telesa za zbiranje podatkov, ki se vnašajo v druge digitalne sisteme za namene obdelave.

Vir: EU-OSHA, 2026, Glosar o digitalizaciji

Praksa zbiranja informacij o zaposlenih, kot so njihova lokacija, dobro počutje in trenutna naloga. Nadzor delavcev je bolj invazivna vrsta spremljanja, ki sega tudi onkraj dela in vključuje dejavnosti, kot je sledenje objavam v družbenih medijih in obiskom spletnih mest.

Vir: EU-OSHA, 2026, Glosar o digitalizaciji

Inkluzivnost na delovnem mestu je ključnega pomena za spodbujanje podpore in socialne pripadnosti marginaliziranih in premalo zastopanih zaposlenih. Ustvarjanje vključujočega okolja na delovnem mestu vključuje tudi odpravljanje stigme v zvezi z duševnim zdravjem in nudenje storitev psihološke podpore delavcem, ki jo potrebujejo.

Viri: WHO, 2022; EU-OSHA, 2024

Operational Checklist

The “Monday Morning” Commitment

This operational checklist translates the guide into concrete actions. Use it as your “Monday Morning commitment”: after using the Increme-n-tal guide, review each item and mark the actions you commit to start. The checklist follows the three-step Incremental Process:

  • ● Anticipate: identify hidden risks and collect information from workers and management.
  • ● Negotiate: bring specific proposals and conditions into meetings or bargaining discussions.
  • ● Monitor: ensure that agreements are reviewed and that reporting systems actually work.

Think of this page as a living action plan rather than a one-time exercise. Start with the items most relevant to your workplace and revisit it regularly to track progress.

1. faza: PREDVIDEVANJE (Diagnostika)

2. faza: POGAJANJA (Dnevni red)

3. faza: SPREMLJANJE (Nadzornik)